Vsebina predmeta
- Predavanja: 20 ur
- Seminar: 10 ur
- Samostojno delo: 60 ur
Nosilec
Opis
Zdravstveno varstvo je temeljna človekova potreba in eden od pomembnih
dejavnikov socialne varnosti v državah socialne blaginje, zato vse države, ki
sledijo tej paradigmi zdravstveno dejavnost in zdravstveno zavarovanje uredijo s
pravnimi predpisi. Pravna ureditev zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega
zavarovanja nam kažeta ogledalo družbe določene države, v kateri proučujemo
sistem zdravstvenega varstva. V posameznih državah EU so različni modeli
zagotavljanja javnega zdravja in socialne varnosti. Pri predmetu bomo
obravnavali nekatere države EU, bolj natančno bodo obravnavani posamezni sistemi
držav in ekonomski ter socialni vidiki tistih držav, na osnovi katerih bodo
prepoznani vzorci in posledice različnih zdravstvenih in socialnih politik.
Različni sistemi zdravstvenega varstva v svetu in Evropi so nastali zaradi
različnih stališč družbe do socialnih oz. zdravstvenih tveganj, razvili različne
sisteme financiranja (Beveridge, Bismark, svobodni trg ipd.) in organiziranosti
zdravstvene dejavnosti, preskrbe z zdravili in drugih zdravstvenih aktivnosti.
Posamezni podsistemi zdravstvenega varstva imajo značilne družbene, tehnološke
in organizacijske značilnosti. Poseben pomen ima sodoben razvoj metod za
vrednotenje sistemov zdravstvenega varstva (HSPA – Health Systems Performance
Assessment). Zavarovalništvo v zdravstvu predstavlja enega stebrov vsakega
sistema zdravstvenega varstva, saj omogoča različno stopnjo vzajemnosti oz.
solidarnosti pri skrbi za zdravstvena tveganja prebivalstva. Raven
»podržavljenosti« zdravstvenega zavarovanja kaže na stopnjo uspešnosti
zdravstvene službe. Da bi zagotovili pravičnost, dostopnost in kakovost
učinkovitih zdravstvenih storitev vsem državljanom, potrebnih zdravstvene
oskrbe morajo države sprejemati kompromise, na katere poleg socialnih,
javnozdravstvenih, ekonomskih in filozofskih teorij ključno vpliva dnevna
politika, ki pod vplivom občil in lastnega političnega marketinga sprejemajo
ključne odločitve. Načrtovanje in zdravstvena politika sta zato pod stalnim
pritiskom reform, da bi sistemi vzdržali naraščajoče stroške v zdravstvenem in
socialnem varstvu, ki nastajajo zaradi demografskih sprememb, zlasti staranja
prebivalstva, preseljevanja, mešanja kultur, nezaposlenosti, napredka v
medicinski tehnologiji in farmacevtski industriji, povečanih zahtev
prebivalstva, večje informiranosti uporabnikov o pravicah in procesa
globalizacije. Za uspešnost države blaginje je neobhodna enotnost delovanje
sistemov zdravstvenega in socialnega skrbstva, kar je zlasti v tranzicijskih
državah in v državah z liberalnimi ali močno tržno usmerjenimi ekonomijami
pogosto žrtvovano v politični igri. Znotraj posameznega sistema zdravstvenega
varstva so izrednega pomena politike in strategije, ki zagotavljajo izvajanje
nacionalnih politik. Različni modeli organizacije zdravstvene dejavnosti in
zdravstvenega zavarovanja ter relacije z industrijami in dejavnostmi, ki
poslujejo s sistemom zdravstvenega varstva predstavljajo vsakodnevni izziv in
znanje za uspešno poslovanje zdravstvenih organizacij ter skladen napredek
javnega zdravja. Akterji potrebujejo znanje in orodja za razprave o zdravstveni
politiki, jasne postopke priprave smernic in modelov plačevanja zdravstvenih
storitev ter njihovo uresničevanje v praksi, znanje za analizo zdravstvenih
politik, poznavanje zdravstvene zakonodaje, znanje za razvoj sposobnosti
kritičnega ocenjevanja in analize zdravstvenih sistemov, poznavanje vpliva
globalizacije na razvoj zdravstvenih politik in zdravje, ter strategije
usklajenega delovanja vseh zdravstvenih institucij in organizacij.