Vsebina predmeta
- Predavanja: 45 ur
- Vaje: 30 ur
- Klinične vaje: 120 ur
- Samostojno delo: 75 ur
Nosilec
Opis
Delni predmeti:
Nujna medicinska pomoč in zdravstveno varstvo v izrednih razmerah
Klinično usposabljanje iz nujne medicinske pomoči in laboratorijske medicine
Laboratorijska medicina
NUJNA MEDICINSKA POMOČ IN ZDRAVSTVENO VARSTVO V IZREDNIH RAZMERAH
Temeljni in nadaljevalni postopki oživljanja:
? temeljni in nadaljevalni postopki oživljanja pri odrasli osebi,
? temeljni in nadaljevalni postopki oživljanja pri otroku,
? reverzibilni vzroki srčnega zastoja
Nujna stanja v interni medicini in nevrologiji:
? nenadna huda prsna proti bolečina in akutni koronarni sindrom,
? srčno popuščanje, pljučni edem in pljučna embolija,
? akutne motnje srčnega ritma,
? hipotenzija in šok,
? astma in anafilaksija
? akutna možganska kap,
? epileptični status,
? akutne zastrupitve,
? nujna stanja pri otrocih,
Oskrba poškodovanca v predbolnišničnem okolju:
? poškodba glave,
? poškodbe prsnega koša,
? poškodbe trebuha,
? osteomuskularne poškodbe in poškodbe hrbtenice,
? termične poškodbe,
? posebnosti poškodb pri otroku in v nosečnosti,
Zdravstveno varstvo v izrednih razmerah
? Naravne nesreče, tehnološko-civilizacijske nesreče, vojne razmere in terorizem.
? Sile za zaščito in reševanje v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami (Civilna zaščita, organizacija in delovanje zdravstvene službe v izrednih razmerah, oskrba ogroženega in prizadetega prebivalstva)
? Sistemi triažiranja ob množičnih nesrečah
? Osnovni higiensko-tehnični ukrepi ob naravnih in drugih nesrečah, RKBO zaščita
Pri laboratorijskih vajah v simulacijski učilnici mora študent osvojiti ustrezno kardiopulmonalno reanimacijo na fantomu, nauči se primarne oskrbe ran, osnov imobilizacije in položajev pri transportu.
KLINIČNO USPOSABLJANJE IZ NUJNE MEDICINSKE POMOČI IN LABORATORIJSKE MEDICINE
Izvajalci: mentorji v učnih bazah
Področje NMP:
Praktično usposabljanje s področja urgentne medicine predstavlja študentovo nadgradnjo dotedanjega študija z vsakoletnim ponavljanjem reanimacijskih postopkov v sklopu kliničnih vaj.
Osvojiti mora osnove prepoznavanja vitalno ogroženega pacienta v bolnišničnem in predbolnišničnem okolju, in uradno sprejete protokole obravnave. Zna izvajati osnovne medicinsko-tehnične postopke pri vitalno ogroženemu pacientu (osnove monitoringa, oskrba dihalne poti in predihavanje v okviru svojih kompetenc, defibrilacije in elektrokonvezije, urgentna zdravila in načini aplikacije terapije, izvajanja hemostaze, oskrbe akutnih ran (travmatske, opeklinske rane), uporabo pripomočkov za izvajanje imobilizacije in položajev pri transportu idr.). Pridobiti sposobnosti za samostojno ukrepanje, ob stanjih, ki zahtevajo takojšnjo oskrbo. Pridobiti si sposobnosti mobilizacije laične populacije, ob nudenju pomoči prizadetim osebam.
Področje laboratorijske medicine:
Klinično usposabljanje iz Laboratorijske medicine sestavlja uvodni seminar in praktični del, ki ga študenti izvajajo v skupinah:
1. vaja: osnovna fizikalno-kemijska analiza seča s testnimi trakovi, presejalni test na prisotnost povečanega števila in vrste(Gram poz. ali neg.) bakterij.
2. vaja: dokazovanje sladkorjev v urinu in merjenje koncentracije glukoze v kapilarni krvi.
3. vaja: merjenje protrombinskega časa v kapilarni krvi in sedimentacije v venski, izvajanje presejalnih testov za hiperholesterolemijo in hipertrigliceridemijo.
LABORATORIJSKA MEDICINA
1. Uvodni del:
? predstavitev področja,
? seznanitev z zakonodajo in kodeksom etike na področju laboratorijske medicine,
? organizacija laboratorijske medicine na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju zdravstvenega varstva,
? seznanitev s sistemom kontrole kakovosti v laboratorijski medicini.
2. Biološki material – kri (krvne celice in serum, plazma), seč, blato in drugi.
3. Opredelitev pojma biološki vzorec, njegovih fizioloških in patofizioloških sestavin.
4. Biološka variabilnost med osebki in zunanji vplivi na rezultate laboratorijskih preiskav.
5. Materiali in postopki za pravilen odvzem, pripravo, transport in hranjenje bioloških vzorcev ter vpliv na rezultate laboratorijskih preiskav.
6. Laboratorijska preiskava: predanalitična, analitična in poanalitična faza.
7. Pomen in postopek postavitev orientacijskih referenčnih vrednosti za otroke, odrasle, starostnike ter njihova uporaba.
8. Merski sistemi in merske enote, ki se najpogosteje uporabljajo v laboratorijski medicini.
9. Laboratorijski izvid.
10. Laboratorijski testi ob preiskovancu.
Sestava končne ocene predmeta:
• Nujna medicinska pomoč in zdravstveno varstvo v izrednih razmerah 70 %
• Laboratorijska medicina 30 %