Vsebina predmeta

Nosilec

Opis

1. Modul – pregled glavnih teoretičnih pristopov za proučevanje živčno-mišičnega upravljanja gibanja, nevroanatomije ter nevrofiziologije

a. Predstavitev zgodovine razvoja področja živčno-mišičnega upravljanja gibanja.
b. Pregled temeljnih teorij živčno-mišičnega upravljanja gibanja:
• Pregled teorij engramov, motoričnih programov, generaliziranih motoričnih programov, modela odprte in zaprte zanke, hipoteze točke ravnovesja in teorije dinamičnih sistemov (teorija sinergizmov).

c. Možganska skorja:
• Topologija možganske skorje (hemisferi, struktura skorje, primarna motorična in senzorična skorja, predmotorična in predsenzorična področja);
• Cerebralni tok informacij (vhodne in izhodne informacije, priprava hotenega giba).
d. Mali možgani:
• Topologija (hemisferi, cerebralna jedra, peduncli, analogija humunclusa z cerebelumom);
• Informacijski tok (vhodne in izhodne informacije, vloga malih možganov pri zavestnem gibu.
e. Možganska jedra:
• Topologija (piramidno-ekstrapiramidna soodvisnost, povezanost jeder);
• Informacijski tok (vhodne in izhodne informacije, posredne in neposredne povezave in vpliv na kontrolo gibanja).
f. Ascendenčne in descendenčne poti:
• Ascendenčne poti (aferentni tok v hrbtenjačo, pot zadnjih stebričev, obravnava posameznih traktov);
• Descendenčne poti (posamezni trakti).

2. Modul – gibalno učenje
a. Značilnosti procesa gibalnega učenja
• Pomen pozotnosti in namena gibalne akcije
• Samoznanava/samovrednotenje gibalnih kompetenc in gibalno-zaznavna kalibracija
• Struktura variabilnosti gibanja skozi proces gibalnega učenja
• Spremembe v strukturi variabilnosti gibanja kot posledica utrujenosti in poškodb
• Implicitno/explicitno učenje
• Stopnje gibalnega učenja
b. Snovanje procesa gibalnega učenja
• Pristopi za upravljanje varibailnosti gibanja med procesom vadbe
• Transfer gibalnih spretnosti/učenja, konsolidacija ter mesebojno vplivanje med vadbenimi enotami
• Usmerjanje pozornosti med gibalnim učenjem
• Strukturiranje povratnih informacij v procesu gibalnega učenja
• Pomen reprezentativnosti v procesu gibalnega učenja
• Asistirano gibanje v procesu gibalnega učenja
• Alternativne metode gibalnega učenja (nevrofeedback, optometrijski pristop in podobni)
• Določanje intenzivnosti vadbe gibalnih spretnosti
• Ciklizacija procesa učenja gibalnih spretnosti
• Gibalno učenje v virtualnih okoljih

3. Modul – strategije vidnega zaznavanja.
a. Nadzor vidnega zaznavanja:
• Fiziologija vida;
• Lastnosti upravljanja vida (periferni in centralni vid, sakade, mikrosakade, fokus pogleda, fiksacije pogleda, usmerjanje pozornosti).
• Primeri strategij vidnega zaznavanja v različnih športih (naloge zadevanja, taktično zahtevne gibalne spretnosti, naloge prestrezanja)
• Primeri vadbe strategij vidnega zaznavanja

g. Metode raziskovanja:
• Elektromiogram in elektroneurogram;
• Senzorični evocirani potenciali;
• Motorični evocirani potenciali;
• CT, fMRI;
• Motorični testi,
• Sledenje pogleda in spremljanje gibalnih odzivov

4. Modul – upravljanje gibalnih vzorcev
a. Manipulacijski gibi:
• Upravljanje finega gibanja rok (živčno-mišični in behavioristični vidik)
b. Posturalna gibanja – pokončna drža:
• Kontrola pokončnega položaja (vertikalni položaj, vloga vestibularnega aparata, vloga vida, vloga propriocepcije, posturalne prilagoditve).
c. Posturalna gibanja – lokomocija:
• Lokomocija (sekvenčna strukutra hoje in teka, osrednji centri lokomocije, generatorji centralnih vzorcev gibanja, periferno upralvjanje lokomocije)
d. Balistični gibi:
• Pomen strukture moči;
• Mehanizmi centralnega in perifernega upravljanja (zaprta-odprta zanka, servo kontrola, alfa-gama koaktivacija, kontrola eksplozivnega giba (zgornje in spodnje okončine, udarci, meti in vertikalni skoki), enosklepni in večsklepni gib, predprogramirane reakcije).

5. Modul – Patološka stanja in gibalno upravljanje
a. Lezije centralnega živčnega sistema:
• Cerebralna paraliza, poškodbe glave.
b. Vpliv procesa staranja na živčno-mišično upravljanje gibanja in gibalno učenje.
c. Vpliv progresivnih patologij centralnega živčnega sistema na živčno-mišično upravljanje gibanja:
• Spremembe ob parkinsonovi bolezni (vidik hitrosti gibanja in utrujanja);
• Pregled perifernih in centralnih nevrodegenerativnih bolezni in njihov vpliv na živčno-mišično upravljanje gibanja.
a. Vpliv bolečine kot modulatorje gibalnega upravljanja