Možganska kap: pomen gibanja za preventivo

asist. Bernarda Helbel

Brez napovedi, potihoma in le v trenutku, se življenje vsake četrte osebe popolnoma spremeni kot rezultat možganske kapi. Možganska kap je drugi najpogostejši vzrok smrti v Evropi in prizadene 12 milijonov ljudi po vsem svetu letno, od tega jih 5,5 milijona preživi. Vendar pa preživeti možgansko kap ne pomeni vedno živeti polno in kakovostno življenje. Posledice kapi so lahko dolgotrajne in vplivajo na kakovost življenja. Nenadni nastop še zdaleč ne pomeni, da so posledice prav tako kratkotrajne. Življenje in svet ljudi, ki so utrpeli možgansko kap, se spremeni in pogosto ostane spremenjen, saj je ta bolezen eden izmed večjih vzrokov za invalidnost in lahko močno okrne kakovost življenja. Pacienti pogosto bijejo tihe bitke, ki nemalokrat ostanejo nevidne in neslišne.

Možganska kap se zgodi, ko pride do nenadne prekinitve dotoka krvi v možgane – bodisi zaradi krvnega strdka (ishemična kap) bodisi zaradi rupture krvne žile (hemoragična kap). To povzroči, da možganske celice začnejo odmirati zaradi pomanjkanja kisika. Vsaka oblika možganske kapi zahteva hitro medicinsko pomoč, saj lahko pravočasno ukrepanje močno vpliva na preživetje, okrevanje ter na življenje, ki ga bo pacient po dogodku živel. Največja vrednost se skriva v načinu, kako oblikujemo svoje življenje, še preden nas ogrozi možganska kap. Aktualna strokovna literatura namreč nakazuje, da je mogoče preprečiti kar 90 % primerov. Letošnji svetovni dan možganske kapi, ki ga obeležujemo 29. oktobra, je namenjen prav ozaveščanju o preventivi možganske kapi in vlogi gibanja kot zaščitnega vzvoda pred razvojem dejavnikov tveganja.

Redna telesna dejavnost pomembno prispeva k zmanjšanju več dejavnikov tveganja za možgansko kap, vključno z visokim krvnim tlakom, sladkorno boleznijo, povišanim holesterolom in stresom. Redna telesna aktivnost, kot je 30 minut zmerne vadbe pet dni v tednu, dokazano zmanjšuje tveganje za možgansko kap za 25 %. To ne pomeni nujno intenzivne vadbe, ampak vsakršno obliko športa oziroma telesne dejavnosti. Verjetnost, da bomo neko telesno vadbo izvajali redno, se močno poveča, če v njej tudi uživamo, zato izberimo vadbo, ki nam je v užitek in jo radi izvajamo. Tudi vsakodnevne dejavnosti, kot so hoja, vrtnarjenje ali uporaba stopnic namesto dvigala, so koristne za zdravje možganov. S takimi preprostimi, a rednimi aktivnostmi pomagamo zmanjšati tveganje za nastanek krvnih strdkov, ki so eden glavnih vzrokov za možgansko kap. Vsak gib šteje, ne glede na njegovo intenzivnost. S časom pa bomo lahko dvignili tudi nivo intenzivnosti vadbe.

Redna telesna dejavnost ima ključno vlogo pri okrevanju in preprečevanju ponovitve, če je oseba že doživela možgansko kap. Vadba pomaga zmanjšati tveganje za ponoven nastanek kapi, izboljšuje telesne funkcije in gibljivost, zmanjšuje možnost nastanka kontraktur ter krepi splošno dobro počutje. Čeprav je lahko gibljivost omejena, obstajajo različne oblike vadbe, ki se prilagodijo zmožnostim posameznika. Pri tem imajo pomembno vlogo fizioterapevti, ki lahko predlagajo aktivnosti, ki ustrezajo individualnim potrebam, in s tem pripomorejo k uspešnejšemu okrevanju.

Možganska kap ostaja tiha epidemija, ki nujno potrebuje odmevnejši glas, zato se kampanja #GreaterThan, ki poteka v okviru Svetovnega dneva možganske kapi 2024, osredotoča na pomen preprečevanja možganske kapi s pomočjo telesne aktivnosti. Ljudje, ki so doživeli možgansko kap, ter zdravstveni delavci delijo svoje izkušnje o tem, kako pomembno je gibanje pri okrevanju in ohranjanju zdravja možganov. Globalni izziv spodbuja ljudi, da vsak dan oktobra namenijo 30 minut vadbi, prilagojeni njihovim sposobnostim. Izzivu se lahko pridruži vsak.

Redna telesna dejavnost je temeljni steber pri varovanju zdravja telesa in možganov ter je poglavitnega pomena pri preprečevanju možganske kapi. En trenutek gibanja danes lahko pomaga preprečiti usoden trenutek jutri.