Svetovni dan srca: S srcem v akcijo

Svetovni dan srca je mednarodni dogodek, ki ga vsako leto obeležujemo 29. septembra. Prvič ga je Svetovna federacija za srce (World Heart Federation) organizirala leta 2000. Od takrat naprej je to dan, ki spodbuja ljudi po vsem svetu k sprejemanju zdravih življenjskih navad, s poudarkom na ozaveščanju o pomenu zdravja srca ter preprečevanju srčno-žilnih obolenj.

Letošnje geslo Svetovnega dneva srca je »S srcem v akcijo« (ang. »Use Heart for Action«), kar poudarja pomen sodelovanja, da razmislimo, kako lahko po najboljših močeh kot posamezniki izboljšamo naše srčno-žilno zdravje in smo pri tem v podporo tudi ostalim. Ob letošnjem svetovnem dnevu Svetovna federacija za srce organizira peticijo za boljše zdravje ter dostop do diagnosticiranja, oskrbe in preprečevanja srčno-žilnih  bolezni, ki jo lahko podpiše vsak posameznik na njihovi spletni strani (https://world-heart-federation.org).

Srčno-žilne bolezni, vključujoč srčni infarkt, možgansko kap in srčno popuščanje, so pomemben vzrok smrti po vsem svetu, saj vsako leto terjajo več kot 20 milijonov življenj, pri čemer naj bi bilo kar do 80% vseh dotičnih prezgodnjih smrti moč preprečiti.

Na naše srčno-žilno zdravje vpliva veliko dejavnikov. Kljub temu, da na določene dejavnike, kot so spol, dedna nagnjenost in starost, nimamo vpliva, lahko z ustreznim življenjskim slogom v veliki meri preprečimo ali pa vsaj upočasnimo nastanek srčno-žilnih bolezni. Med najpomembnejšimi dejavniki tveganja za nastanek teh bolezni so namreč povišan krvni tlak, povišan krvni sladkor in povišan nivo holesterola v krvi. Na pojavnost srčno-žilnih bolezni posledično vplivajo številne nezdrave navade, kot so kajenje, nezadostna telesna dejavnost, nezdrava prehrana in prekomerno uživanje alkohola.

Preprečevanje razvoja omenjenih dejavnikov tveganja, ko še ni potrebe po uporabi zdravil, je še premalo prisotna v naši zavesti. Redna telesna dejavnost (za odrasle osebe vsaj od 150 do 300 minut zmerno do visoko intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden), zdrava prehrana, omejevanje sedenja in kakovosten spanec so izrazitega pomena pri preprečevanju nastanka srčno-žilnih bolezni. Ni pomembno zgolj dejstvo, da uspešna preventiva pomeni velik prihranek denarja za posameznika, družino in družbo. Z enostavnimi in dostopnimi ukrepi lahko pogosto preprečimo nastanek tako sladkorne bolezni kot motenj v presnovi maščob in nastanek povišanega krvnega tlaka. Zato sta ozaveščanje družbe, od otroštva naprej, in spremembe vedenja, ki vključujejo celotno družino in ne zgolj posameznike, ključni aktivnosti za dolgoročno in trajno preprečevanje srčno-žilnih bolezni.

V Sloveniji ima vsak posameznik številne možnosti in strokovno podporo, da sprejme nove, bolj zdrave navade in na ta način prispeva k manjši obolevnosti za srčno-žilnimi obolenji. K bolj zdravi in aktivni družbi vpliva več političnih dokumentov, katerih namen je na nacionalni ravni izboljšati zdravje Slovencev. Primeri takšnih dokumentov so:

• Nacionalni program za razvoj preprečevanja in oskrbe sladkorne bolezni
• Nacionalni program prehrane in telesne dejavnosti
• Strategija za zdravje otrok in mladostnikov

Dodatno se pod okriljem Nacionalnega inštituta za javno zdravje izvaja program Skupaj za zdravje, ki vključuje skupinske delavnice in individualna svetovanja, ki se izvajajo v Zdravstvenovzgojnih centrih in Centrih za krepitev zdravja. Delavnice se nanašajo na zdrav življenjski slog, zdravo prehranjevanje, telesno dejavnost za krepitev zdravja, ipd.

Na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem prav tako uspešno izobražujemo bodoči kader s področja kineziologije, fizioterapije, dietetike in zdravstvene nege, ki bo s svojim poslanstvom v pomoč in spodbudo ljudem pri spreminjanju svojih navad, tudi z namenom izboljšanja svojega srčno-žilnega zdravja.