Dojenje – najboljša prehrana za dojenčka

asist. Špela Bužinel

Dojenje je najbolj naraven in optimalen način prehranjevanja dojenčka, obenem pa predstavlja neprecenljiv način vzpostavljanja in ohranjanja odnosa med otrokom in materjo.  

Številna združenja po svetu močno podpirajo dojenje, saj prinaša številne koristi tako za otroka kot mater.

Priporočila za dojenje

Slovenske nacionalne smernice sledijo Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) in Evropski pediatrični akademiji (EAP), ki priporočata izključno dojenje prvih šest mesecev otrokovega življenja, kar pomeni, da je dojenček hranjen samo z materinim mlekom in ob tem ne uživa drugih tekočin. Prejema lahko le dodatek vitaminov, mineralov in zdravil, če so taka navodila zdravnika. Po dopolnjenem šestem mesecu starosti se svetuje nadaljevanje z dojenjem ob uvajanju dopolnilne hrane vsaj do dopolnjenega prvega leta starosti oziroma dokler si to želita mati in otrok.

Pomen dojenja za otroka

Materino mleko nudi otroku idealno ravnovesje vseh potrebnih hranilnih snovi: vodo, ogljikove hidrate, maščobo, beljakovine, vitamine in elemente v sledovih. Poleg tega vsebuje prek 4000 bioaktivnih komponent, kot so hormoni, probiotiki, prebiotiki, protivirusna in protibakterijska protitelesa. Slednja skupaj z drugimi imunskimi komponentami pomagajo krepiti imunski sistem dojenčka v prvih mesecih njegovega življenja. Dojenje tako prispeva k zaščiti dojenčka pred okužbami in boleznimi, kot so prebavne težave, okužbe dihal in vnetja srednjega ušesa. Raziskave kažejo, da dojenje tudi dolgoročno pozitivno vpliva na zdravje. Dojeni otroci imajo manjše tveganje za razvoj kroničnih bolezni, kot so debelost, sladkorna bolezen tipa 2, srčno-žilne bolezni, astma in alergije. Poleg tega dojenje prispeva k boljšim kognitivnim sposobnostim v otroštvu in odraslosti.

Vpliv materinega življenjskega sloga na sestavo mleka

Prehrana matere igra ključno vlogo pri sestavi in kakovosti njenega mleka. Zdrava in uravnotežena prehrana, bogata s sadjem, zelenjavo, polnozrnatimi izdelki, beljakovinami in zdravimi maščobami, prispeva k optimalni hranilni vrednosti materinega mleka. Določena hranila, kot so omega-3 maščobne kisline, vitamini A, D in B12 ter minerali, kot so kalcij in železo, so še posebej pomembna. Za vzdrževanje zadostne količine mleka je velikega pomena tudi zadosten vnos tekočin, predvsem vode in nesladkanih čajev. Vendar je potrebna pazljivost pri pitju zeliščnih čajev, zlasti tistih, ki spodbujajo laktacijo. Prevelike količine lahko povzročijo zdravstvene težave. Hkrati naj se doječe matere izogibajo prekomernemu uživanju kofeina, alkohola in živil, ki bi lahko povzročile alergijske reakcije pri dojenčku. Poleg ustrezne prehrane in hidracije je pomembno, da mati tudi dovolj počiva in se zmerno giba, če ji zdravstveno stanje to dopušča.

Na splošno je sestava materinega mleka prilagodljiva in se spreminja glede na prehranske potrebe otroka. Prav zato je najboljša izbira za rastočega dojenčka.

Pomen dojenja za mater

Dojenje ima mnogo ugodnih učinkov tudi za mater. Pomaga pri hitrejšem vračanju maternice v prvotno velikost in zmanjšuje poporodno krvavitev. Daljše dojenje je povezano z manjšim tveganjem za raka dojk in jajčnikov, pa tudi z manjšo pojavnostjo osteoporoze v kasnejšem življenjskem obdobju. Nenazadnje pa dojenje prispeva k tesnejši čustveni povezanosti med materjo in otrokom.

Vzpostavitev dojenja

Z dojenjem je najbolje začeti čim prej po rojstvu. Novorojenček naj bo v materinem naročju tako, da se stikata z golo kožo. Pogosto otrok spontano začne sesati, včasih pa je pri prvih podojih potrebne nekaj spodbude. Večina žensk je sposobna dojiti in če mati vztrajno pristavlja otroka k prsim, to običajno pomaga pri vzpostavitvi dojenja. Ko dojenje steče, postane v veliko zadovoljstvo dojenčka in matere.

Mati naj dojenčka pristavlja k prsim vsakokrat v dnevu, ko pri otroku zazna znake potrebe. Običajno se otrok doji od 8 do 12-krat dnevno, premori med podoji pa so lahko različno dolgi. Na željo otroka po dojenju med drugim vplivajo njegova starost, velikost želodčka, pa tudi sestava materinega mleka. Ta se spreminja tekom celotnega obdobja dojenja, na dnevni ravni in med posameznim podojem. Na začetku vsakega podoja je mleko bolj vodeno in vsebuje manj maščob, da se otrok z njim predvsem odžeja. Sledi bolj hranilno mleko z več maščob, ki otroka nasiti in je zelo pomembno za otrokovo razvoj. Zato je pomembno, da mati ne omejuje trajanja posameznega podoja. Na prvi dojki naj dojenček sesa kolikor želi, šele zatem se ga prestavi na drugo dojko, če bi se še želel dojiti.

Dojenje včasih ni mogoče ali ni dovolj 

Včasih pride do situacij, ko dojenje ni mogoče ali je omejeno. Razlogi, da se mati odpove dojenju, so lahko različni:

• Zdravstveni razlogi: Mati ima določeno zdravstveno stanje ali jemlje zdravila, ki niso združljiva z dojenjem.
• Vrnitev na delo: Mati zaradi delovnih obveznosti preneha z dojenjem.
• Osebne odločitve: Mati iz osebnih razlogov zavrača dojenje.
• Težave pri dojenju: Bolečine, razpoke na bradavicah, zamašeni mlečni vodi, mastitis ali nezadostna količina mleka.

Kadar so prisotne težave pri dojenju, se materam običajno svetuje, da jih poskušajo omiliti z ustreznimi negovalnimi pristopi, obenem pa se jih še naprej spodbuja k dojenju. Poleg nasvetov, ki so predvsem v prid dojenčka, je tudi materam treba nuditi dovolj opore in pomoči.

Pri vsakem dojenčku je potrebno redno spremljati, če njegova telesna masa napreduje po pričakovanjih in če so podoji zadostni. Pozornost je treba nameniti efektivnosti sesanja, morebitnemu polivanju, driski. Ti kazalniki so pomembni za ugotavljanje prenizkega vnosa hrane pri dojenčku in pravočasno ukrepanje.

V primerih, ko mati (začasno) ne doji ali izključno dojenje ne zadostuje za otrokov razvoj, je potrebno k prehrani otroka pristopiti drugače. Včasih se spodbuja črpanje materinega mleka, ki se ga po potrebi obogati s hranilnimi formulami, lahko pa se dojenje tudi popolnoma nadomesti s hranilnimi formulami.  

Nadomestne hranilne formule

Na tržišču so prisotne številne nadomestne formule za otroke, ti. zalivančke. Običajno so formule bolj znanih, večjih proizvajalcev boljše in bolje preverjene sestave, zato so verjetno tudi najbolj varna nadomestna izbira.  

Prednost nadomestnih hranilnih formul je njihova dostopnost in prilagodljivost. Hranjenje lahko izvaja kdorkoli. So enostavne za uporabo in omogočajo natančno spremljanje vnosa hranil. Kljub temu, da je večina nadomestnih formul mlečnih, je na voljo tudi vse več formul za posebne medicinske potrebe. Slednje so prilagojene otrokom z alergijami, intolerancami ali drugimi posebnimi prehranskimi potrebami. Žal pa imajo nadomestne hranilne formule tudi pomanjkljivosti. Za razliko od materinega mleka ne vsebujejo številnih bioaktivnih komponent. Neustrezna priprava obroka lahko vodi do podhranjenosti ali okužb. Dolgoročna uporaba formul je finančno bolj obremenjujoča v primerjavi z dojenjem.

Zaključek

Dojenje je najboljši način prehranjevanja za ustrezen razvoj dojenčka. Pozitivno vpliva na oba, otroka in mater. Kljub temu pa se v določenih primerih lahko pojavijo razlogi za prenehanje z dojenjem ali odločitev za uporabo nadomestnih hranilnih formul. Vsaka mati in družina morata sprejeti odločitev, ki je v danem trenutku najboljša zanje, pri čemer je pomembno imeti podporo in ustrezne informacije s strani zdravstvenih strokovnjakov. V Sloveniji delujeta dve organizaciji za podporo laktaciji in dojenju, in sicer Društvo svetovalcev za laktacijo in dojenje Slovenije (www.dojenje.org.) ter La Leche League Slovenija, društvo za podporo in pomoč doječim materam (www.dojenje.net).