Z MEDGENERACIJSKIM SODELOVANJEM DO BOLJ KAKOVOSTNEGA ŽIVLJENJA STAREJŠIH

Ester Benko, mag. zdr. neg., Jasmina Irena Barać, mag. zdr. neg. (UP FVZ)

Generalna skupščina Združenih narodov je decembra leta 1990 razglasila 1. oktober za mednarodni dan starejših, z namenom ozaveščanja javnosti  o vprašanjih, ki zadevajo starejše odrasle.

Glede opredelitve staranja in starosti zasledimo v literaturi veliko opredelitev. Staranje je opredeljeno kot proces, ki traja od rojstva do smrti in prizadene vsa živa bitja. Gre za biološki proces, za katerega je značilna postopna izguba fiziološke integritete, kar vodi do okvarjene funkcionalnosti in večje ranljivosti vse do smrti. Pojem starost je v Slovarju slovenskega knjižnega jezika opredeljen kot »doba v človeškem življenju od zrelih let do smrti oziroma čas, ki je potekel od rojstva koga ali nastanka česa«. Starost ni le biološki proces, opredeljen s številom preživelih let ali fizioloških sprememb, ki jih telo doživi tekom življenja, temveč je tudi rezultat družbenih norm in pričakovanj, ki veljajo za vsako življenjsko obdobje. Poleg kronološke starosti, ki je opredeljena s številom let (določena z rojstnim datumom), ločimo še biološko, psihološko in socialno starost.

Opredelitev meje, kdaj je človek star, ni natančno določena, saj nima enakega pomena v vseh družbah. V literaturi se pogosto pojavlja vprašanje, kako določiti mejo, kdaj je oseba opredeljena kot “stara” oziroma starejša. Po opredelitvi Mednarodne organizacije Združenih narodov se za starejšo osebo šteje posameznik, ki je dopolnil 60 let. Meje, ki označujejo posameznika za starejšega, so po svetu različne. Tako se na primer v državah v razvoju za starejšega šteje posameznik, ki je dopolnil 50 ali 55 let, medtem ko se v večini razvitih držav po svetu, kamor sodi tudi Slovenija, za starejšega šteje oseba, ki je stara 65 let ali več.

Splošno znano je, da se prebivalstvo v svetu in tudi v Sloveniji stara. Po podatkih Statističnega urada RS je  1. januarja 2023 delež prebivalcev starih 65 in več let v Sloveniji znašal 21,4 %, kar pomeni, da je v povprečju vsak peti prebivalec star 65 ali več let. Po statističnih napovedih se bo število prebivalcev starih 65 let in več še naprej večalo. Projekcije evropskega statističnega urada (EUROPOP2023) kažejo, da bo leta 2025 delež prebivalcev starih 65 let in več znašal  22,3 %, leta 2060 pa bo delež starejših (65 let in več)  znašal že 30,9 % prebivalstva. V naslednjih treh desetletjih naj bi se število starejših po vsem svetu več kot podvojilo in leta 2050 doseglo 1,5 milijarde ljudi. Največje povečanje števila starejših naj bi se predvidoma zgodilo v vzhodni in jugovzhodni Aziji, kjer bo število prebivalcev starih 65 let in več iz 261 milijonov v letu 2019 zraslo na 573 milijonov v letu 2050. Nasprotno, pa naj bi bilo povečanje prebivalstva razmeroma majhno v Avstraliji in na Novi Zelandiji ter v Evropi in severni Ameriki, kjer je prebivalstvo že sedaj precej starejše kot v drugih delih sveta.

Staranje prebivalstva predstavlja globalni problem, s katerim se sooča današnja družba.

Pred petinsedemdesetimi leti je Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Splošno deklaracijo o človekovih pravicah. To je prvi dokument, ki določa temeljne človekove pravice, ki naj bi bile univerzalno zaščitene. Zato je letošnja (že 33.) obeležitev mednarodnega dneva starejših osredotočena na temo “Izpolnjevanje obljub Splošne deklaracije človekovih pravic za starejše osebe: med generacijami”. Namen je izpostaviti specifičnost starejših po vsem svetu glede uživanja njihovih pravic in obravnavanja kršitev ter kako krepitev solidarnosti prek pravičnosti in vzajemnosti med generacijami ponuja trajnostne rešitve za uresničevanje Ciljev trajnostnega razvoja.

V današnjem času predstavlja velik problem starizem oziroma staromrzništvo, ki pomeni odpor do staranja, starosti in starejših ljudi, zaradi česar pride do zapostavljanja starejših ljudi zaradi njihove starosti. Odklonilen odnos do staranja in starosti se pojavlja vse okrog nas – v veliki meri imajo mediji vpliv na naše dojemanje starosti. Vsakodnevno nas obkrožajo reklame, ki povzdigujejo mladost, zdravje, ponujajo nam izdelke, ki vplivajo na to, da se počutimo mlajši in lepši ter da ljudje pogosto “bežimo” pred staranjem, kot bi bilo staranje nekaj grdega in sramotnega.

Ramovš (antropolog in socialni delavec) z Inštituta Antona Trstenjaka opisuje staromrzništvo z dveh vidikov. Prvi vidik obsega odpor družbe do starejših ljudi, ki se kaže kot diskriminiranje, marginaliziranje, podcenjevanje, preziranje, zlorabljanje in zanemarjanje. Odpor družbe do starejših ljudi je zelo opazen in znan in nasprotuje demokratičnim načelom enakosti ljudi in spoštovanju njihovih pravic. Kaže se  v predsodkih do starejših ljudi, v negativnih stereotipnih mnenjih in stališčih. Drugi vidik staromrzništva obsega osebni odpor do staranja in svoje starosti ter vsega, kar je z njima povezano.

Dejstvo je, da se lahko od starejših ljudi veliko naučimo, so prava zakladnica modrosti. Zavedati pa se moramo, da je staranje normalen fiziološki proces, ki prinaša starostne spremembe, med katerimi so tudi fiziološke spremembe, ki vodijo v zmanjšanje telesne zmogljivosti. In vendar so starejši ljudje kljub upadu telesne zmogljivosti polni življenjskih izkušenj, ki so si jih z leti pridobili in jih lahko prenašajo na mlajše generacije. Mlajši pa lahko s svojo odprtostjo in svežino starejšim polepšajo dneve. Zato je pomembno vzpodbujati medgeneracijsko sodelovanje.

Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letošnjem letu organiziral nacionalno akcijo “Pokloni čas, polepšaj dan”, s katero želijo spodbuditi medgeneracijsko sodelovanje ter prispevati k medsektorskemu povezovanju v lokalni skupnosti, pa tudi širše. Akcija intenzivneje poteka med 29. septembrom in 1. oktobrom, ko obeležujemo mednarodni dan starejših. Z akcijo želijo povezati različne generacije in različne deležnike, od vrtcev, šol, knjižnic, kulturnih ustanov, domov za starejše občane, dnevne centre za starejše, zdravstvene ustanove ter različne nevladne organizacije. V okviru akcije se lahko izvajajo številne aktivnosti, kot so preživljanje več časa s starimi starši ali starejšimi ljudmi v svoji okolici ali soseski, z obiski domov starejših občanov, otroci lahko izdelajo voščilnice in jih podarijo starejšim ter vrsto drugih aktivnosti.

Z izvajanjem različnih aktivnosti se spodbuja medgeneracijsko sodelovanje, zmanjšujejo se negativni stereotipi o starejših, krepijo se socialne veščine vseh sodelujočih, predvsem se izboljšuje socialna vključenost starejših ljudi, kar prispeva k zmanjševanju osamljenosti. Vse navedeno pa vodi v bolj kakovostno življenje starejših ljudi. Zato bi moralo izvajanje različnih aktivnosti, ki krepijo medgeneracijsko sodelovanje, potekati skozi celo leto in ne le v času obeleženja mednarodnega dneva starejših.