Vsebina predmeta

Nosilec

Opis



1. Modul – pregled glavnih teoretičnih pristopov za proučevanje
živčno-mišičnega upravljanja gibanja, nevroanatomije ter nevrofiziologije
a. Predstavitev zgodovine razvoja področja živčno-mišičnega upravljanja
gibanja. b. Pregled temeljnih teorij živčno-mišičnega upravljanja gibanja:
• Pregled teorij engramov, motoričnih programov, generaliziranih motoričnih
programov, modela odprte in zaprte zanke, hipoteze točke ravnovesja in teorije
dinamičnih sistemov (teorija sinergizmov). c. Možganska skorja: • Topologija
možganske skorje (hemisferi, struktura skorje, primarna motorična in senzorična
skorja, predmotorična in predsenzorična področja); • Cerebralni tok informacij
(vhodne in izhodne informacije, priprava hotenega giba). d. Mali možgani:
• Topologija (hemisferi, cerebralna jedra, peduncli, analogija humunclusa z
cerebelumom); • Informacijski tok (vhodne in izhodne informacije, vloga malih
možganov pri zavestnem gibu. e. Možganska jedra: • Topologija
(piramidno-ekstrapiramidna soodvisnost, povezanost jeder); • Informacijski tok
(vhodne in izhodne informacije, posredne in neposredne povezave in vpliv na
kontrolo gibanja). f. Ascendenčne in descendenčne poti: • Ascendenčne poti
(aferentni tok v hrbtenjačo, pot zadnjih stebričev, obravnava posameznih
traktov); • Descendenčne poti (posamezni trakti). 2. Modul – gibalno učenje
a. Značilnosti procesa gibalnega učenja • Pomen pozotnosti in namena gibalne
akcije • Samoznanava/samovrednotenje gibalnih kompetenc in gibalno-zaznavna
kalibracija • Struktura variabilnosti gibanja skozi proces gibalnega učenja
• Spremembe v strukturi variabilnosti gibanja kot posledica utrujenosti in
poškodb • Implicitno/explicitno učenje • Stopnje gibalnega učenja b. Snovanje
procesa gibalnega učenja • Pristopi za upravljanje varibailnosti gibanja med
procesom vadbe • Transfer gibalnih spretnosti/učenja, konsolidacija ter
mesebojno vplivanje med vadbenimi enotami • Usmerjanje pozornosti med gibalnim
učenjem • Strukturiranje povratnih informacij v procesu gibalnega učenja • Pomen
reprezentativnosti v procesu gibalnega učenja • Asistirano gibanje v procesu
gibalnega učenja • Alternativne metode gibalnega učenja (nevrofeedback,
optometrijski pristop in podobni) • Določanje intenzivnosti vadbe gibalnih
spretnosti • Ciklizacija procesa učenja gibalnih spretnosti • Gibalno učenje v
virtualnih okoljih 3. Modul – strategije vidnega zaznavanja. a. Nadzor vidnega
zaznavanja: • Fiziologija vida; • Lastnosti upravljanja vida (periferni in
centralni vid, sakade, mikrosakade, fokus pogleda, fiksacije pogleda, usmerjanje
pozornosti). • Primeri strategij vidnega zaznavanja v različnih športih (naloge
zadevanja, taktično zahtevne gibalne spretnosti, naloge prestrezanja) • Primeri
vadbe strategij vidnega zaznavanja g. Metode raziskovanja: • Elektromiogram in
elektroneurogram; • Senzorični evocirani potenciali; • Motorični evocirani
potenciali; • CT, fMRI; • Motorični testi, • Sledenje pogleda in spremljanje
gibalnih odzivov 4. Modul – upravljanje gibalnih vzorcev a. Manipulacijski gibi:
• Upravljanje finega gibanja rok (živčno-mišični in behavioristični vidik)
b. Posturalna gibanja – pokončna drža: • Kontrola pokončnega položaja
(vertikalni položaj, vloga vestibularnega aparata, vloga vida, vloga
propriocepcije, posturalne prilagoditve). c. Posturalna gibanja – lokomocija:
• Lokomocija (sekvenčna strukutra hoje in teka, osrednji centri lokomocije,
generatorji centralnih vzorcev gibanja, periferno upralvjanje lokomocije)
d. Balistični gibi: • Pomen strukture moči; • Mehanizmi centralnega in
perifernega upravljanja (zaprta-odprta zanka, servo kontrola, alfa-gama
koaktivacija, kontrola eksplozivnega giba (zgornje in spodnje okončine, udarci,
meti in vertikalni skoki), enosklepni in večsklepni gib, predprogramirane
reakcije). 5. Modul – Patološka stanja in gibalno upravljanje a. Lezije
centralnega živčnega sistema: • Cerebralna paraliza, poškodbe glave. b. Vpliv
procesa staranja na živčno-mišično upravljanje gibanja in gibalno učenje.
c. Vpliv progresivnih patologij centralnega živčnega sistema na živčno-mišično
upravljanje gibanja: • Spremembe ob parkinsonovi bolezni (vidik hitrosti gibanja
in utrujanja); • Pregled perifernih in centralnih nevrodegenerativnih bolezni in
njihov vpliv na živčno-mišično upravljanje gibanja. a. Vpliv bolečine kot
modulatorje gibalnega upravljanja