Univerza v Ljubljani, Veterinarska fakulteta

Projektni partnerji:

UL Veterinarska fakulteta
UL Biotehniška fakulteta
UP Fakulteta za vede o zdravju
Perutnina Ptuj d.d.

Vodja projekta:

prof. dr. Matjaž Ocepek (SICRIS)

KOORDINATOR PROJEKTA NA UP FVZ:

prof. Darja Barlič Maganja, PhD (SICRIS, ResearchGate)

Povezava:

SICRIS

Črevesna kampilobakterioza je najpogostejša bakterijska zoonoza v Evropi in drugod v razvitem svetu. Škoda, ki zaradi bolezni nastaja, se ocenjuje na
kar ~2,4 milijarde €. Glavni povzročitelj akutnega gastroenteritisa je Campylobacter jejuni (C. jejuni), običajni prebivalec črevesja industrijske
perutnine. Glavni vir okužbe je med industrijskim klanjem fekalno onesnaženo perutninsko meso, v kombinaciji z nezadostno toplotno obdelavo in navzkrižno kontaminacijo mesa. V naših razmerah so kampilobaktri na brojlerskih farmah prisotni v 70 – 80 % pregledanih jat. Podobna je tudi uradna stopnja kontaminiranosti piščančjih trupov ob zaključku klavnega procesa. S predhodnim projektom smo ugotovili, da se največji delež kontaminacije zgodi še pred vstopom v evisceracijski del klavne linije, torej med omamljanjem, parjenjem in skubljenjem ter da onesnaženje trupov pri zaporednih klavnih serijah narašča. Zato je prav ta del klavnega procesa tisti, kjer je onesnaženje trupov s kampilobaktri možno še zmanjšati in tako prispevati k varnosti končnega proizvoda. Čeprav so kampilobaktri na okoljske razmere zelo občutljivi, razpolagajo s posebnimi mehanizmi odpornosti in preživetja, med katere spada tudi sposobnost oblikovanja biofilmov, ki naj bi prispevali k perzistenci, preživetju in prenosu okužbe. Nakazuje se tudi povezava med epidemiološko molekularnogenetskim ozadjem, sposobnostjo preživetja izven črevesja in različnimi mehanizmi rezistence, vključno z adhezivnostjo in filmotvornostjo. 

Projekt J4-7608 »Obvladovanje kontaminacije piščančjih trupov z bakterijami iz rodu Campylobacter v klavniškem okolju« sofinancira Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije iz državnega proračuna.