18.–24. november: Svetovni teden ozaveščanja o protimikrobni odpornosti
doc. dr. Katja Kranjc
Protimikrobna odpornost predstavlja eno največjih groženj sodobnemu javnemu zdravju. Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) zato vsako leto med 18. in 24. novembrom obeležuje svetovni teden ozaveščanja o protimikrobni odpornosti, katerega namen je povečati ozaveščenost o naraščajoči odpornosti mikroorganizmov proti protimikrobnim zdravilom ter spodbuditi odgovorno ravnanje na vseh ravneh družbe.
Protimikrobna odpornost je sposobnost mikroorganizmov, da se prilagodijo delovanju protimikrobnih zdravil, zaradi česar zdravljenje postane manj učinkovito. Zaradi pojava odpornosti postajajo okužbe težje ozdravljive, zdravljenje je lahko dolgotrajnejše, poveča pa se tudi tveganje za zaplete, širjenje okužb in smrt. Posebej zaskrbljujoč je porast odpornosti bakterij proti antibiotikom. Po najnovejših podatkih SZO je bila leta 2023 približno vsaka šesta laboratorijsko potrjena bakterijska okužba na svetu odporna proti antibiotičnemu zdravljenju. Med pomembnejšimi dejavniki, ki prispevajo k razvoju in širjenju protimikrobne odpornosti, so nepravilna in prekomerna uporaba antibiotikov, nezadostni ukrepi za preprečevanje okužb, pomanjkljiva higiena ter omejen dostop do ustrezne diagnostike in zdravljenja. Zato so poleg preudarnega predpisovanja in uporabe protimikrobnih zdravil ključni tudi pravočasno odkrivanje okužb, cepljenje, ustrezni higienski ukrepi ter spremljanje širjenja odpornih mikroorganizmov.
SZO v letošnji kampanji posebej poudarja pristop Eno zdravje (angl. One Health), ki povezuje humano in veterinarsko medicino, kmetijstvo, okoljske vede ter javno zdravje. Protimikrobna odpornost namreč ne pozna meja med posameznimi sektorji. Odporni mikroorganizmi in ostanki protimikrobnih zdravil se lahko širijo tudi prek hrane, vode in okolja, zato ukrepanje zgolj v zdravstvenem sistemu ne zadostuje. Njeno obvladovanje zahteva usklajeno sodelovanje zdravstvenih delavcev, raziskovalcev, veterinarjev, okoljskih strokovnjakov in oblikovalcev zdravstvenih politik.
Z ustreznimi dnevnimi odločitvami in odgovornim ravnanjem lahko pomembno prispevamo k zmanjševanju širjenja odpornih mikroorganizmov tudi sami:
- Odgovorna uporaba zdravil: Antibiotike uporabljamo le po navodilu zdravnika ter dosledno upoštevamo predpisane odmerke, časovne intervale in trajanje zdravljenja. Preostalih antibiotikov ne shranjujemo za kasnejšo samovoljno uporabo in jih ne delimo z drugimi.
- Razumevanje delovanja antibiotikov: Antibiotiki delujejo proti bakterijam, ne pa proti virusom, zato niso učinkoviti pri zdravljenju virusnih okužb, kot sta prehlad in gripa.
- Preprečevanje okužb: Redno umivanje rok, ustrezna higiena kašlja in kihanja ter upoštevanje drugih higienskih priporočil zmanjšujejo tveganje za nastanek in širjenje okužb.
- Preventivno ravnanje: Cepljenje v skladu s priporočili, skrb za zdrav življenjski slog in pravočasno ukrepanje ob znakih okužbe prispevajo k ohranjanju zdravja in zmanjševanju potrebe po zdravljenju.
Protimikrobna zdravila so nepogrešljiv del sodobne medicine, vendar njihova učinkovitost ni samoumevna. Z odgovorno in pravilno uporabo protimikrobnih zdravil lahko vsak izmed nas prispeva k ohranjanju njihove učinkovitosti za prihodnje generacije.