V nadaljevanju so predstavljene teme in izsledki doktorskih nalog študentk UP FVZ:
Vesna Jašić je na UP FVZ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Dejavniki vpliva na odnos in odzivnost moških na presejalni program za odkrivanje predrakavih sprememb in raka na debelem črevesu in danki pod mentorstvom izr. prof. dr. Sabine Ličen in somentorstvom prof. dr. Mirka Prosena.
Povzetek doktorske disertacije:
Doktorska disertacija poglablja razumevanje dejavnikov, ki vplivajo na odnos in odzivnost moških na presejalni program Svit, ter zapolnjuje pomembno raziskovalno vrzel na področju javnega zdravja. Z izvirnim trostopenjskim pristopom mešanih metod so bili prepoznani vedenjski, psihološki in družbeni dejavniki odzivnosti, razvit in preverjen merski instrument ter oblikovan in strokovno potrjen model MIPOM. Raziskava predstavlja znanstveni in aplikativni doprinos ter podlago za moškim prilagojene zdravstvenovzgojne programe, učinkovitejše preventivne pristope in zgodnje odkrivanje raka debelega črevesa in danke.
Nives Bogataj Jontez je na UP FVZ zagovarjala doktorsko disertacijo z naslovom Kazalniki zdravja, povezani z dolgoživostjo, pri različnih prehranjevalnih načinih pod mentorstvom izr. prof. dr. Nine Mohorko in somentorstvom izr. prof. dr. Saše Kenig.
Povzetek doktorske disertacije:
Dolgoživost je kompleksen fenotip, na katerega vplivajo genetski, epigenetski in okoljski dejavniki, vključno s prehrano. Raziskava je preučila povezanost vsejede, veganske, vegetarijanske in prehrane LCHF s kazalniki dolgoživosti. Skupine se niso razlikovale v energijskem vnosu, temveč v vnosu makro- in mikrohranil. Vegani so dosegli najvišjo kakovost prehrane, najnižji indeks vnetne prehrane ter najvišjo celokupno antioksidativno kapaciteto seruma in razmerje NAD+/NADH, skupina LCHF pa najvišjo koncentracijo serumskega holesterola in najvišje izražanje miRNA-126. Kazalniki dolgoživosti so bili izraziteje povezani s kakovostjo prehrane kot z načinom prehranjevanja.
Več informacij dobite tudi na POVEZAVI.

