Vsebina predmeta
- Predavanja: 41 ur
- Seminar: 2 ur
- Vaje: 47 ur
- Samostojno delo: 180 ur
Nosilec
Opis
Jakost in moč
• Biološko ozadje razvoja moči in jakosti
• Tradicionalne metode vadbe proti uporu
• Trening na podlagi profila sila-hitrost
• Kontrastni trening (nevrofiziološki mehanizmi, tipi kontrastnega treninga in umeščanje kontrastnega treninga znotraj tekmovalne sezone)
• Vadba proti uporu in pliometrija z ekscentrično nadobremenitvijo
• Inercijska vadba (uporaba inercijske vadbe za izboljšanje športne zmogljivosti)
• Trening na podlagi upada hitrosti (določanje vadbenih spremenljivk in praktična uporaba v športu)
• Ishemična vadba proti uporu (osnove in fiziološki mehanizmi, osnovna načela in izbor vadbeni spremenljivk)
• Vadba z vibracijo celotnega telesa (nevrofiziološki učinki, osnovna načela in izbor vadbenih spremenljivk vadbe z vibracijami, uporaba vadbe z vibracijami za izboljšanje športne zmogljivosti)
Gibljivost
• Teorija in pojmi gibljivosti
• Tehnike raztezanja: statično, dinamično, PNF itd. in njihove značilnosti
• Dejavniki gibljivosti (mehanske lastnosti, refleksni loki, anatomija in individualni dejavniki)
• Akutni in kronični učinki raztezanja in prilagoditve
• Vpliv gibljivosti na zmogljivost in poškodbe
• Alternativne metode: valjčkanje, IASTM, vibracije
• Diagnostika in ocenjevanje gibljivosti
Hitrost
• Biomehanski in nevrofiziološki vidiki hitrosti
• Tehnični in taktični vidik hitrosti v športu
• Strukturiran pristop k vadbi hitrosti (primarne, sekundarne in terciarne metode razvoja hitrosti)
• Vrednotenje sprinterske hitrosti, hitrosti spremembe smeri, zaustavljanja in agilnosti
• Vrednotenje hitrosti (laser, GPS, video analiza)
• Načrtovanje vadbe hitrosti v različnih kontekstih
Vzdržljivost
• Napredna fiziologija vzdržljivosti (laktat, kinetika privzema kisika, kritična hitrost/moč…)
• Načrtovanje in spremljanje vzdržljivostne vadbe (metode in tehnologije spremljanja, analiza podatkov, načrtovanje na podlagi fizioloških značilnosti)
• Podporni dejavniki vzdržljivostne vadbe (prehrana, regeneracija, utrujenost)
Gibalne spretnosti
• Izhodišča gibalnega učenja
• Tipi pozornosti in njihov pomen za gibalno učenje (uporaba povratnih informacij v procesu gibalnega učenja za usmerjanje pozornosti)
• Razvojne faze gibalnega učenja
• Teorija prelomne točke kot pristop za določanje intenzivnosti vadbe gibalnih spretnosti
• Razvoj maksimalnih zmogljivosti v stabilnem okolju (šprinti, skoki….)ki so manj odvisni od zaznavanja okolice.
• Učenje tehničnih in taktičnih spretnosti v odprtem okolju: osredotočeno na naloge z močno zaznavno-kompleksno komponento, kot so zadevanja (npr. met na koš), prestrezanja (npr. obramba strela na gol) in taktične rešitve v ekipnih športih.
• Analiza in umeščanje zmogljivosti vadečega v izbrani nalogi/športu
• Priprava individualnih strategij za razvoj gibalnih spretnosti, njihove izvedbe in vrednotenje
Integracija trenažnih pristopov v izbranih športih
• Primeri treniranja športnikov z različno prevladujočimi gibalnimi sposobnostmi (moč, hitrost, vzdržljivost)
• Celostni pristop: načrtovanje, spremljanje, regeneracija, prehrana, psihološka priprava
• Interdisciplinarno sodelovanje trenerskega in podpornega kadra
• Kritična analiza in evalvacija različnih trenažnih konceptov
• Uporaba informacijske tehnologije, namenjena pripravi, organizaciji in vodenju procesa vadbe