25. APRIL – SVETOVNI DAN MALARIJE
Vročina po potovanju ni vedno nedolžna: zakaj moramo misliti tudi na malarijo?
Asist. Nebojša Đurišić, dr.med., spec. dermatovenerologije
Vsako leto 25. aprila obeležujemo svetovni dan malarije. To ni le simbolni datum v zdravstvenem koledarju, ampak pomemben opomnik, da malarija še vedno ostaja velik globalni javnozdravstveni problem. Čeprav jo mnogi povezujejo predvsem z oddaljenimi tropskimi kraji, gre za bolezen, ki še naprej ogroža milijone ljudi in vsako leto povzroči veliko število smrti. Malarija je danes bolezen dveh obrazov. Po eni strani vemo, kako jo preprečevati, prepoznati in zdraviti. Po drugi strani pa bolezen še vedno najbolj prizadene skupnosti, ki imajo najmanj dostopa do zdravstvene oskrbe, preventive in pravočasne diagnostike. Zato je svetovni dan malarije tudi opomnik na zdravstveno neenakost.
Kaj je malarija in kako se prenaša?
Malarija je parazitska bolezen, ki jo na človeka prenašajo okužene samice komarjev rodu Anopheles. Povzročajo jo paraziti (zajedavci) iz rodu Plasmodium, med katerimi je za najtežje oblike bolezni najpomembnejši Plasmodium falciparum. Prvi simptomi so pogosto precej splošni: vročina, mrzlica, glavobol, bolečine v mišicah, utrujenost, slabost. Zato je malarijo v začetku mogoče zamenjati za kakšno drugo vročinsko bolezen. A težava je v tem, da se lahko bolezen, če je ne prepoznamo pravočasno, hitro poslabša. Huda oblika malarija lahko povzroči motnje zavesti, dihalno stisko, odpoved organov, krvavitve in smrt.
Zakaj je malarija še vedno ena največjih zdravstvenih groženj?
Čeprav medicina malarijo dobro pozna, bolezen ostaja velik izziv. Razlogov je več. V številnih državah so zdravstveni sistemi preobremenjeni ali težje dostopni, marsikje primanjkuje finančnih sredstev za zaščitne programe, problem pa predstavljata tudi odpornost parazitov na zdravila in odpornost komarjev na insekticide. Največje breme bolezni še vedno nosi podsaharska Afrika. Prav tam malarija najbolj prizadene otroke, mlajše od pet let, ki ostajajo med najranljivejšimi skupinami. Bolezen pa je posebej nevarna tudi za nosečnice, saj lahko ogrozi tako mater kot plod. Ko govorimo o malariji, torej ne govorimo samo o okužbi, ampak tudi o revščini, slabšem dostopu do zdravstva, neenakosti in posledicah, ki jih bolezen pušča v celotnih skupnostih.
Kako lahko malarijo preprečimo?
Malarija je bolezen, pri kateri preventiva resnično rešuje življenja. Zaščita pred piki komarjev ostaja temelj: uporaba repelentov, spanje pod zaščitnimi mrežami, lahka oblačila z dolgimi rokavi ter bivanje v prostorih z mrežami ali klimatsko zaščito. Za številne destinacije pa to ni dovolj. Pred potovanjem na območje s tveganjem je pogosto potreben posvet v t.i. ambulanti za potnike (NIJZ), kjer se presodi, ali je smiselna tudi kemoprofilaksa, torej jemanje zdravil za preprečevanje malarije. Izbira zaščite ni enaka za vse, ampak je odvisna od države, vrste potovanja, dolžine bivanja in zdravstvenega stanja posameznika. Pomembno je tudi vedeti, da noben ukrep ni stoodstoten sam zase. Najboljša zaščita je kombinacija več pristopov.
Zakaj je malarija pomembna tema tudi za Slovenijo?
Čeprav malarija v Sloveniji ni domača bolezen, to ne pomeni, da za nas ni pomembna. Zaradi potovanj se primeri okužb pojavljajo tudi pri nas, najpogosteje po vrnitvi iz tropskih in subtropskih krajev. Zelo pomembno je, da na malarijo pomislimo pri vsakem bolniku z vročino po povratku iz območja tveganja. Za javnost pa je ključno sporočilo predvsem preventivno: na potovanje v tropske kraje se ne odpravljamo brez predhodnega zdravstvenega posveta.
Svetovni dan malarije ni le dan ozaveščanja, ampak tudi poziv k dejanjem. Prav zato je letošnje sporočilo še posebej pomembno: “Now we can. Now we must!” Potrebni so dostopna preventiva, pravočasna diagnostika, učinkovito zdravljenje, boljša dostopnost zaščitnih programov in dolgoročna politična podpora. Malarija torej ni bolezen, ki je ne bi znali obvladovati. Je bolezen, pri kateri vemo, kaj deluje.
Malarija ostaja preprečljiva “tragedija”
Malarija je še vedno ena največjih preprečljivih tragedij sodobnega sveta. Po podatkih WHO (Svetovne zdravstvene organizacije) vsako leto zaradi malarije umre približno 600.000 oseb. Vsak svetovni dan malarije nas zato opominja na dvoje: da bolezen ostaja resna grožnja in da zanjo obstajajo učinkoviti ukrepi. V tem je tudi najpomembnejše sporočilo za javnost — malarija ni neizogibna usoda, ampak bolezen, pri kateri preventiva, pravočasna diagnoza in zdravljenje lahko pomenijo razliko med življenjem in smrtjo.
