Mednarodni dan starejših

asist. Manca Opara Zupančič

Vsako leto 1. oktobra obeležujemo mednarodni dan starejših, s katerim spodbujamo ozaveščanje o staranju prebivalstva, krepimo medgeneracijsko solidarnost ter pozivamo k odpravi starizma in zagotavljanju enakopravnosti za vse starostne skupine. Letošnje geslo se glasi: »Starejši kot gonilna sila lokalnih in globalnih ukrepov: naše ambicije, naše dobro počutje in naše pravice.«.

Podaljševanje pričakovane življenjske dobe in upad rodnosti prispevata k staranju prebivalstva v večini razvitih držav. Napredek medicine ter družbeno-gospodarski razvoj sta znižala stopnjo umrljivosti, zlasti v starejših starostnih skupinah, kar pomeni, da večina ljudi danes doseže starost šestdeset let ali več. Sočasno so dejavniki, kot so urbanizacija, višja raven izobrazbe in dostop do metod načrtovanja družine, prispevali k zmanjšanju rodnosti in manjšim družinam, kar v številnih državah vodi v manjše število otrok. Posledično se delež oseb, starejših od 60 let, povečuje in presega delež mlajše populacije, kar krepi trend staranja prebivalstva. Daljša življenjska doba predstavlja priložnost za izkoriščanje dodatnih let življenja, hkrati pa prinaša izzive in obremenitve za posameznike in družbo, zlasti kadar podaljševanje življenjske dobe ne temelji na kakovostnih in funkcionalno aktivnih letih.

K ohranjanju funkcionalne aktivnosti lahko posameznik bistveno prispeva s proaktivnim preventivnim ravnanjem in skrbjo za lastno zdravje. Telesna aktivnost je najpomembnejši dejavnik za krepitev zdravja pri starejših. Dokazi jasno kažejo, da telesna dejavnost zmanjšuje tveganje za prezgodnjo smrt, koronarno srčno bolezen, možgansko kap, povišan krvni tlak, sladkorno bolezen tipa 2, presnovni sindrom ter raka debelega črevesa in dojk. Poleg tega prispeva k izboljšanju urinske kontinence, zmanjšanju tveganja za padce in zlome, zmanjšanju bolečine ter izboljšanju duševnega zdravja in kognitivnih funkcij. Nasprotno pa telesna neaktivnost povečuje tveganje za razvoj številnih kroničnih bolezni, slabša funkcionalno mobilnost in lahko dodatno omejuje posameznike, ki že živijo s kroničnimi obolenji.

Trenutna priporočila svetovne stroke svetujejo vsaj 150 minut zmerne do intenzivne aerobne telesne dejavnosti na teden ter vadbo za krepitev večjih mišičnih skupin vsaj dva dni v tednu. Pomembno je poudariti, da je vsaka telesna aktivnost boljša kot nobena. Starejši s pridruženimi kroničnimi boleznimi morajo razumeti, kako njihovo zdravstveno stanje vpliva na zmožnost varne telesne aktivnosti, in se o tem posvetovati s strokovnjakom.

Z upoštevanjem priporočil glede telesne dejavnosti lahko starejši odrasli bistveno prispevajo k izboljšanju svojega zdravja, ohranjajo družbeno vključenost in kakovostno preživljajo dodatna leta življenja. Proaktivnost starejših odraslih v družbi je pomembna in zaželena. Starejši lahko z delitvijo znanja in izkušenj prispevajo k medgeneracijskemu učenju, sodelujejo v odločitvenih procesih, na lokalni ravni pa bogatijo skupnost z medgeneracijsko pomočjo in prostovoljstvom.