Content

Subject carrier

Description

Zdravstveno varstvo je temeljna človekova potreba in eden od pomembnih dejavnikov socialne varnosti v državah socialne blaginje, zato vse države, ki sledijo tej paradigmi zdravstveno dejavnost in zdravstveno zavarovanje uredijo s pravnimi predpisi. Pravna ureditev zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja nam kažeta ogledalo družbe določene države, v kateri proučujemo sistem zdravstvenega varstva. V posameznih državah EU so različni modeli zagotavljanja javnega zdravja in socialne varnosti. Pri predmetu bomo obravnavali nekatere države EU, bolj natančno bodo obravnavani posamezni sistemi držav in ekonomski ter socialni vidiki tistih držav, na osnovi katerih bodo prepoznani vzorci in posledice različnih zdravstvenih in socialnih politik. Različni sistemi zdravstvenega varstva v svetu in Evropi so nastali zaradi različnih stališč družbe do socialnih oz. zdravstvenih tveganj, razvili različne sisteme financiranja (Beveridge, Bismark, svobodni trg ipd.) in organiziranosti zdravstvene dejavnosti, preskrbe z zdravili in drugih zdravstvenih aktivnosti. Posamezni podsistemi zdravstvenega varstva imajo značilne družbene, tehnološke in organizacijske značilnosti. Poseben pomen ima sodoben razvoj metod za vrednotenje sistemov zdravstvenega varstva (HSPA – Health Systems Performance Assessment).

Zavarovalništvo v zdravstvu predstavlja enega stebrov vsakega sistema zdravstvenega varstva, saj omogoča različno stopnjo vzajemnosti oz. solidarnosti pri skrbi za zdravstvena tveganja prebivalstva. Raven »podržavljenosti« zdravstvenega zavarovanja kaže na stopnjo uspešnosti zdravstvene službe. Da bi zagotovili pravičnost, dostopnost in kakovost učinkovitih zdravstvenih storitev vsem državljanom, potrebnih zdravstvene oskrbe morajo države sprejemati kompromise, na katere poleg socialnih, javnozdravstvenih, ekonomskih in filozofskih teorij ključno vpliva dnevna politika, ki pod vplivom občil in lastnega političnega marketinga sprejemajo ključne odločitve.

Načrtovanje in zdravstvena politika sta zato pod stalnim pritiskom reform, da bi sistemi vzdržali naraščajoče stroške v zdravstvenem in socialnem varstvu, ki nastajajo zaradi demografskih sprememb, zlasti staranja prebivalstva, preseljevanja, mešanja kultur, nezaposlenosti, napredka v medicinski tehnologiji in farmacevtski industriji, povečanih zahtev prebivalstva, večje informiranosti uporabnikov o pravicah in procesa globalizacije. Za uspešnost države blaginje je neobhodna enotnost delovanje sistemov zdravstvenega in socialnega skrbstva, kar je zlasti v tranzicijskih državah in v državah z liberalnimi ali močno tržno usmerjenimi ekonomijami pogosto žrtvovano v politični igri.

Znotraj posameznega sistema zdravstvenega varstva so izrednega pomena politike in strategije, ki zagotavljajo izvajanje nacionalnih politik. Različni modeli organizacije zdravstvene dejavnosti in zdravstvenega zavarovanja ter relacije z industrijami in dejavnostmi, ki poslujejo s sistemom zdravstvenega varstva predstavljajo vsakodnevni izziv in znanje za uspešno poslovanje zdravstvenih organizacij ter skladen napredek javnega zdravja. Akterji potrebujejo znanje in orodja za razprave o zdravstveni politiki, jasne postopke priprave smernic in modelov plačevanja zdravstvenih storitev ter njihovo uresničevanje v praksi, znanje za analizo zdravstvenih politik, poznavanje zdravstvene zakonodaje, znanje za razvoj sposobnosti kritičnega ocenjevanja in analize zdravstvenih sistemov, poznavanje vpliva globalizacije na razvoj zdravstvenih politik in zdravje, ter strategije usklajenega delovanja vseh zdravstvenih institucij in organizacij.