PAK Živčno-mišično upravljanje gibanja in učenja gibalnih spretnosti

Vsebina predmeta

Nosilec

Opis

1. Modul – pregled glavnih teoreticnih prostopov za proucevanje živcno-mišicnega upravljanja gibanja, nevroanatomije ter nevrofiziologije

a. Predstavitev zgodovine razvoja podrocja živcno-mišicnega upravljanja gibanja.
b. Pregled temeljnih teorij živcno-mišicnega upravljanja gibanja:
• Pregled teorij engramov, motoricnih programov, generaliziranih motoricnih programov, modela odprte in zaprte zanke, hipoteze tocke ravnovesja in teorije dinamicnih sistemov.
c. Razvoj in spreminjanje živcnega sistema:
• Oblikovanje živcnega sistema (ektoderm,diferenciacija živcnih cleic, dejavniki diferenciacije možganske skorje);
• Ciljno usmerjena rast aksonov (molekularni dejavniki rasti, stopenjska narava rasti);
• Oblikovanje in regulacija sinaps (embrionalne sinapse, oblikovanje novih sinaps).
d. Možganska skorja:
• Topologija možganske skorje (hemisferi, struktura skorje, primarna motoricna in senzoricna skorja, predmotoricna in predsenzoricna podrocja);
• Cerebralni tok informacij (vhodne in izhodne informacije, priprava hotenega giba).
e. Mali možgani:
• Topologija (hemisferi, cerebralna jedra, peduncli, analogija humunclusa z cerebelumom);
• Informacijski tok (vhodne in izhodne informacije, vloga malih možganov pri zavestnem gibu.
f. Možganska jedra:
• Topologija (piramidno-ekstrapiramidna soodvisnost, povezanost jeder);
• Informacijski tok (vhodne in izhodne informacije, posredne in neposredne povezave in vpliv na kontrolo gibanja).
g. Ascendencne in descendencne poti:
• Ascendencne poti (aferentni tok v hrbtenjaco, pot zadnjih stebricev, obravnava posameznih traktov);
• Descendencne poti (posamezni trakti).
h. Nadzor vidnega zaznavanja:
• Fiziologija vida;
• Lastnosti upravljanja vida (periferni in centralni vid, sakade, fokus pogleda, fiksacije pogleda, usmerjanje pozornosti).
i. Motoricno ucenje:
• Analize spemljanja procesa motoricnega ucenja – fenomenološki in funkcionalni modeli ;
• Sinhronizacija usvajanja gibalnih znanj in razvoja gibalnih sposobnosti – odnosi
• Analiza kvalitativnih in kvantitativnih gibanj;
• Relacija motoricno ucenje – motoricno obnašanje – celostni pristopi.
• Možnosti za ucinkovitejši trening.
j. Metode raziskovanja:
• Elektromiogram in elektroneurogram;
• Senzoricni evocirani potenciali;
• Motoricni evocirani potenciali;
• CT, fMRI;
• Motoricni testi.

2. Modul – upravljanje gibalnih vzorcev
a. Manipulacijski gibi:
• Upravljanje finega gibanja rok.
b. Posturalna gibanja – pokoncna drža:
• Kontrola pokoncnega položaja (vertikalni položaj, vloga vestibularnega aparata, vloga vida, vloga propriocepcije, posturalne prilagoditve).
c. Posturalna gibanja – lokomocija:
• Lokomocija (sekvencna strukutra hoje in teka, osrednji centri lokomocije, generatorji centralnih vzorcev gibanja, periferno upralvjanje lokomocije)
d. Balisticni gibi:
• Pomen strukture moci;
• Mehanizmi centralnega in perifernega upravljanja (zaprta-odprta zanka, servo kontrola, alfa-gama koaktivacija, kontrola eksplozivnega giba (zgornje in spodnje okoncine, udarci, meti in vertikalni skoki), enosklepni-vecsklepni gib, predprogramirane reakcije).

3. Modul – Patološka stanja in gibalno upravljanje
a. Lezije centralnega živcnega sistema:
• Cerebralna paraliza, poškodbe glave.
b. Vpliv procesa staranja na živcno-mišicno upravljanje gibanja in gibalno ucenje.
c. Vpliv progresivnih patologij centralnega živcnega sistema na živcno-mišicno upravljanje gibanja:
• Spremembe ob parkinsonovi bolezni (vidik hitrosti gianja in utrujanja);
• Pregled perifernih in centralnih nevrodegenerativnih bolezni in njihov vpliv na živcno-mišicno upravljanje gibanja.
d. Vpliv bolecine kot modulatorje giblanega upravljanja